14. november je svetovni dan sladkorne bolezni. Ta bolezen je v porastu tako v Sloveniji kot svetu. Še posebej narašča število prebivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je večinoma povezano s staranjem prebivalstva in neugodnimi spremembami v življenjskem slogu, zaradi česar naraščajoči trend pričakujemo tudi v prihodnje.

V Sloveniji ima, podobno kot v drugih evropskih državah, okoli 90 odstotkov bolnikov sladkorno bolezen tipa 2, precej redkejše pa so druge oblike sladkorne bolezni. Sladkorna bolezen v razvitem svetu ostaja vodilni vzrok za slepoto, odpoved delovanja ledvic, amputacije spodnjih okončin ter bolezni srca in ožilja. Letošnje geslo svetovnega dne sladkorne bolezni je »Sladkorna bolezen na očeh«. Poudariti želimo pomembnost preventivnih aktivnosti za preprečevanje diabetične retinopatije, ki je eden od možnih zapletov sladkorne bolezni in lahko vodi v slepoto. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poudarjamo pomen promocije zdravja in preventivnih ukrepov, s katerimi lahko sladkorno bolezen tipa 2 preprečimo ali odložimo na kasnejše življenjsko obdobje oziroma preprečimo kasnejše zaplete v razvoju bolezni.

Število oseb s sladkorno boleznijo narašča

Po podatkih Globalnega poročila o sladkorni bolezni, ki ga je pripravila Svetovnea zdravstvenea organizacijea (SZO), je imelo leta 2014 na svetu sladkorno bolezen kar 422 milijonov ljudi sladkorno bolezen. Razširjenost (prevalenca) te bolezni v svetu se  povečuje in se je od leta 1980 do 2014 povečala z 4,7 % na 8,5 % svetovnega prebivalstva. Sladkorna bolezen je bila leta 2012 neposredni vzrok smrti 1,5 milijonov ljudi na svetu, v Sloveniji pa pa približno 20.5000 oziroma en odstotek1 % prebivalcev. Do leta 2030 naj bi bila po ocenah SZO 7. glavni vzrok smrti na svetu. Sladkorna bolezen je v porastu tudi v Sloveniji, saj na kar nakazuje se je 15 % povišanje številoa bolnikov, ki zaradi sladkorne bolezni prejemajo zdravila,  od leta 2010 do 2015 povišalo za 15 odstotkov, ki zaradi sladkorne bolezni prejemajo zdravila. Po podatkih NIJZ iz zbirke porabe zdravil na recept se število prejemnikov zdravil za sladkorno bolezen v Sloveniji vsako leto poveča za 3 % (približno okoli 2.500 oseb oziroma tri odstotke). Leta 2014 je bilo v Sloveniji 104.176, leta 2015 pa 106.300 bolnikov s sladkorno boleznijo, ki so prejemali zdravila za zniževanje glukoze v krvi.

Porast sladkorne bolezni na NIJZ ugotavljamo tudi iz podatkov raziskave EHIS iz leta 2014, po katerih je ocenjena anketna  razširjenost sladkorne bolezni med osebami, starimi 15 let in več, 6,9 % prebivalcev, kar predstavlja dobrih 120.000 prebivalcev Slovenije. Na porast sladkorne bolezni kažejo tudi podatki raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki jo je NIJZ izvajal med leti 2001 in 2012 na prebivalcih Slovenije, starih 25 do 64 let. Visoko ali zelo visoko tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2 v prihodnjih 10 letih je bilo po modelu FINDRISC ugotovljeno pri 28 % vprašanih, starih 55–64 let. V tej starostni skupini je sladkorna bolezen pri moških v porastu in je skoraj dvakrat pogostejša kot pri ženskah. Med bolniki s sladkorno boleznijo jih ima dobrih dve tretjini zvišan krvni tlak (69 %) in/ali dislipidemijo (67 %), dve petini debelost (51 %), kadilcev pa je slaba petina (19 %). Tretjina bolnikov se ne prehranjuje v skladu s priporočili in le polovica je dovolj telesno dejavnih. Delež debelosti med odraslimi leta 2012 je znašal skoraj petino (17,4 %). Prav nezdrave izbire življenjskega sloga, ki prispevajo k nastanku sladkorne bolezni, zlasti nezdravo prehranjevanje, čezmerna hranjenost in debelost ter nezadostna telesna dejavnost, so imele v tem obdobju trend naraščanja. V letošnjem letu je potekal že peti val omenjene raziskave, poročilo pa je še v pripravi.

Sladkorna bolezen v sloveniji leta 2015

15 % porast števila oseb s sladkorno boleznijo (od 2010 do 2015), ki prejemajo zdravila za zniževanje glukoze v krvi.

Okrog 106.300 oseb s sladkorno boleznijo, ki prejemajo zdravila za zniževanje glukoze v krvi.

Od skupno 106.300 prejemnikov zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni 73.200 (69 %) oseb prejema antihiperglikemična zdravila brez inzulina, 17.600 (17 %) jih prejema inzulin, 15.500 oseb (15 %) pa oboje hkrati.

Najvišji odstotki oseb, katerim so bila predpisana zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, so bili v zasavski in posavski regiji, najnižji pa v goriški in obalno-kraški regiji.28,8 milijona evrov (v letu 2014 28,3 milijona evrov) je bilo porabljenih za zdravila za zniževanje glukoze v krvi.

Med izdatki za zdravila prevladujejo izdatki za inzuline, ki so predstavljali 59,2 % vseh izdatkov za zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni. 

Porast števila bolnikov s sladkorno boleznijo zahteva boljšo sistemsko ureditev obvladovanja te bolezni

V Sloveniji sladkorno bolezen na sistemski ravni obravnava in ureja Nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni 2010–2020 (Nacionalni program), katerega krovni cilji so zmanjšanje pojavnosti sladkorne bolezni tipa 2, njeno preprečevanje in odložitev pri osebah z velikim tveganjem, povečanje možnosti za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni ter zmanjšanje zapletov in umrljivosti zaradi sladkorne bolezni. Izvajanje nacionalnega programa je od letos dalje komplementarno aktivnostim Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025, ki podpirajo sistemske spremembe v zdravstvu.  
Partnerji Nacionalnega programa se že od leta 2012 aktivno vključujejo v uvajanje in širitev referenčnih ambulant družinske medicine na področju sladkorne bolezni in vsakoletno izvajajo več rednih izobraževanj diplomiranih medicinskih sester za delo v njih. Po podatkih Katedre družinske medicine Medicinske fakultete v Ljubljani je konec leta 2015 delovalo 584 referenčnih ambulant družinske medicine, ki so v svoje programe preprečevanja, zgodnjega prepoznavanja in kompleksne oskrbe zajemale skupaj več kot 53.000 bolnikov s sladkorno boleznijo, za katere v skladu z enotnim  protokolom obvladovanja sladkorne bolezni tipa 2 skrbijo timi družinske medicine.

V letu 2014 je bila opravljena mednarodna analiza Diabetes Powerhouse

Indeks (nivo celotne države in po regijah), v letu 2015 pa objavljeni podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in pripravljena obsežna analiza uspešnosti izvajanja Nacionalnega programa (v okviru priprave Analize zdravstvenega sistema v Sloveniji). Aktivnosti Nacionalnega programa so bile tako v letu 2016 (in bodo tudi v letu 2017) usmerjene v zagotavljanje enako kakovostne in bolniku prilagojene edukacije o sladkorni bolezni ter zagotavljanje enake oskrbe, povezane z diabetično nogo med regijami in ravnmi zdravstvenega sistema. Potekalo je spremljanje izvajanja programa za zgodnje odkrivanje in zdravljenje diabetične retinopatije. Ključni razvojni moment Nacionalnega programa pa je vzpostavljanje mreže laičnih svetovalcev. Usposabljanje je v letu 2016 zaključilo prvih 27 laičnih svetovalcev, ki bodo osebam s sladkorno boleznijo in njihovim svojcem lahko nudili dodatno podporo pri obvladovanju bolezni.

Študentje 2. in 3. letnika Socialne gerontologije univerze Alma mater Europaea iz Maribora, so v sredo, 29. novembra 2023, v sklopu obveznih seminarskih vaj pri predmetu Antropologija družinskega življenja katerega nosilec je doc. dr. Marko Vidnjevič, obiskali Društvo upokojencev Litija.

V okviru Socialne sekcije smo zaprosili za prostore v Knjižnici Litija, kjer so študentje v prijetni družbi starejših občanov Litije, izvedli kratka predavanja na različne aktualne teme.

Predvsem so se nanašala na temo demence, ki je ena najpogostejših bolezni v starosti in slišali smo, kateri so tisti najbolj pomembni začetni znaki, ki jih je dobro prepoznati, da se svojci in okolica lažje soočijo z boleznijo. Izvedeli smo tudi, kako pomembna je hidracija pri starejših, saj starejše osebe večkrat pozabijo piti dovolj tekočine. Študentje so še opozorili na: krhkost pri starejših, prisotnost depresije, kakšne so oblike nasilje nad starejšimi, prepoznavnost nastanka Parkinsonove bolezni, ter kako preprečiti padce pri starejših.

Ker starejšim osebam s staranjem počasi upada motivacija, je zelo pomembno, da jih znamo motivirati in vzpodbujati pri dnevnih in prostočasnih aktivnostih. Dobili smo tudi nekaj napotkov, kako lažje prebroditi obdobje ob soočanju z izgubo partnerja, kako ravnati ob slovesu in kaj spremeniti ko starejša oseba postane vdova ali vdovec. Bilo je govora tudi o tem, kako vplivala energetska kriza na starejšo populacijo in kakšni so lahko varčevalni ukrepi.

Za konec smo se seznanili še z placebo in nocebo efektom, ter kako pomembna je čustvena varnost in medgeneracijska komunikacija. Sledila je razprava in druženje smo zaključili v sproščenem duhu ter optimizmu, da se morda še kdaj srečamo.

Zapisala:
Marjanca Gaberšek, predstavnica 3.l., v imenu študentov Alma mater Maribor

P.s.

Vsi študentje se vsem, ki ste nam pomagali izvesti predavanje, iskreno zahvaljujemo, predvsem pa gre zahvala gospe Marjani Kolar, ki nam je omogočila to srečanje s starejšimi občani Litije, saj nam je uspelo ustvariti prijeten ambient ter medgeneracijsko druženje.

Društvo upokojencev Litija je tudi letos, 19. oktobra, pripravilo tradicionalno srečanje članov
starejših od 80 let, udeležilo se jih je 60. Namen je bilo seznanitev z delom društva, pogostitev in družabno srečanje. Veselimo se tega srečanja, da ohranimo povezanost z društvom in da se srečamo na ta način vsaj enkrat na leto.
Predsednica DU Irena Kramar je v uvodnem nagovoru pozdravila udeležence in goste in jih seznanila z dejavnostjo društva, ki se je v novem mandatu vodstva usmerilo v bolj sodobni program, poleg tega pa obdržalo tudi dejavnosti in preteklega obdobja. Navzoče je seznanila z aktivnostmi organov, pa tudi z delom komisij, ustvarjalnih delavnic in medgeneracijskega sodelovanja s šolo in Domom starejših občanov v Litiji in Črnem potoku. O aktivnosti sproti obveščamo v glasilu Občan in na spletni strani DU.
Navzoče je povabila , da se nam pridružijo pri dejavnostih, ki jih zmorejo: kot so družabne igre, učenje na pametnih telefonih, ki je vsak četrtek v našem društvu, in na razna poučna predavanja. Seveda pa tudi na pohode in izlete, tisti ki to zmorejo. Trudimo se povečati članstvo, predvsem pa prostovoljke, ki bi obiskovale starejše na domu.
Slavka Matoz je popestrila srečanje z recitacijo svojih pesmi, prisrčno pa ga je spremljal na harmoniki Litijan Marko Krebs in spodbudil navzoče da so mu pritegnili s petjem k znanimi melodijami.
Kosilo je bilo izvrstno, s kozarcem pijače in sladkarijami, ki so jih pripravile prostovoljke, ki so udeležencem razdelile tudi osebno pripravljena darilca.
Navzoče je pozdravil tudi župan Franci Rokavec in poudaril, da je društvo s svojimi
aktivnostmi zgled v lokalni skupnosti. Poudaril je tudi koristnost Sopotnikov, ki lajšajo življenje veliko starejšim.
Žal pa je mesto in številne občane v avgustu in septembru prizadelo neurje, predvsem poplave in poškodovanje dveh mostov, v Jevnici in na Savi, ki jih bomo postopno obnovili, da bodo kot novi, prav tako komunalne objekte. Občina se trudi pridobiti čim več sredstev za sanacijo škode.
Zaželel je tudi v bodoče veliko zdravja in prijetno sodelovanje.
Predsednica DU LITIJA Irena Kramar se je zahvalila vsem, ki so že vrsto let naši člani, zato je prav, da se j vsaj enkrat na leto
srečamo in se pogovorimo in poveselimo, da ohranimo povezanost z društvom in da se
srečamo tudi stari znanci, mnogi le enkrat na leto, prav tukaj.
V imenu udeležencev se zahvaljujem za lep dan in prijetno druženje.

Martina Kralj

Ponovno vabljeni na DRUŽABNE IGRE.

Spet prihaja jesen in z njo dolgi in temni večeri. Krajšali jih bomo ob torkih od 16. do 18. ure v prostorih društva.

Prvo srečanje bo v torek, 24.10. ob 16. uri.

Kakor lani, bomo tudi letos imeli igre s kartami, domine, človek ne jezi se, šah in še kaj se bo našlo.

Pridite, na bo vam žal. Imamo se fajn.

VABILO NA PLESNE URICE

Prvo srečanje udeležencev plesnih uric bo v ponedeljek, 6.11. 2023 ob 16. uri v avli Kulturnega centra v Litiji.

Povabite prijatelje in znance, sosede, da se skupaj zavrtimo ob dobri glasbi. Glede plesnega učitelja, se dogovorimo na prvem srečanju.

Vodja socialne sekcije

Marjana Kolar

Prvo srečanje udeležencev plesnih uric bo v ponedeljek, 6.11. 2023 ob 16. uri v avli Kulturnega centra v Litiji.

Povabite prijatelje in znance, sosede, da se skupaj zavrtimo ob dobri glasbi. Glede plesnega učitelja, se dogovorimo na prvem srečanju.

Vodja socialne sekcije

Marjana Kolar

Prostovoljci programa Starejši za starejše Zasavske pokrajine smo se na našem letnem srečanju z bolečino in sočutnimi mislimi spomnili tudi na naše starejše, ki jim je avgustovska povodenj življenje obrnila na glavo. Eden od močno prizadetih delov je bilo tudi naselje Ponoviče, kjer že vrsto let v eni od hiš, ki je obdana s travniki, vrtom, trto živi tudi naša obiskovanka Marijana. .
Ko sem v Litiji po prečkanju mostu zavila desno in se peljala ob mirni in tihi Savi, ki je tako mirno tekla po svoji strugi, si nisem znala predstavljati v kako uničujočo in neusmiljeno silo se lahko spremeni in verjemite mi, da občutek ni bil niti malo prijeten. Kmalu se je pred menoj prikazalo urejeno in prijazno ravninsko naselje Ponoviče, ki se počasi vrača v svoje prvotno stanje, četudi na vsakem koraku vidiš koliko žalosti in negotovosti so preživeli domačini. Moč Save ni ustavil niti železniški nasip, saj je Sava spodjedla in zamaknila tudi tirnice in se razlila po celotnem naselju. Še vedno se vidijo sledi vode na hišah in to v višini, ki je povsem nerazumljiva. Pri hiši naše obiskovanke se temnejša plast zunanje fasade konča pri 1,70 m višine v prvem nadstropju.

Na obisku sva bili skupaj z Zdenko, društveno koordinatorko DU Litija, ki je tudi sama aktivno sodelovala pri odpravljanju posledic ujme v tem naselju. Ker pa nesreča nikoli ne počiva, je gospa v teh dneh, ki so prinesla hude preizkušnje, padla po stopnicah in si poškodovala glavo in roko. Zato sva bili še posebej ganjeni, ker naju je ob obisku tako prisrčno pozdravila in povabila v prijetno senčko. Četudi bi ji prisodila precej let manj, je naša gospa Marijana dopolnila že 85 pomladi in ima odličen spomin. Tako smo v prijetnem kramljanju obujali spomine na njeno delo v Predilnici, veseljem ob delu v vinogradu, družini, ugotovili da njeni sorodniki živijo v mojem kraju in še mnogo tega.

Urica srečanja je hitro minila, sin še vedno suši in ureja razna nujno potrebna dela, da se življenje čim hitreje vrne v čas pred ujmo in predvsem si vsi želimo, da se le-ta nikoli več ne ponovi.

Ob slovesu sva naši udeleženki v programu Starejši za starejše izročili simbolični prispevek naših prostovoljcev in poudarili, da lahko vedno računa tudi na nas.

  Jerica Laznik, koordinator Zasavske pokrajinske regije

V okviru socialne sekcije sta v jesenskem in zimske času preteklega leta zaživeli dve novi dejavnosti, družabne igre in plesne urice. Družabne igre so se odvijale vsak torek od 16. do 18. ure v zimskem času in uro kasneje v pomladnem času. Igrali smo karte, domine na poseben način, človek ne jezi se, spomin in šah. Imeli smo se lepo, zato na pragu nove jesensko zimske sezone vljudno vabimo na druženje tudi vse tiste, ki ste doslej še oklevali.
Tudi plesne urice, s katerimi smo pričeli decembra in so potekale enkrat mesečno, so bile dobro sprejete. Plesali smo v avli Kulturnega centra in se imeli lepo. V novi sezoni plesnih uric si udeleženci želijo plesati dvakrat mesečno in če bo obisk tako dober kot spomladi, bomo poskušali pridobiti tudi plesnega učitelja. Vabljeni med naše plesne korake.

Vodja socialne sekcije Marjana Kolar

Dan za spremembe, ki poteka pod okriljem slovenske filantropije, vabi vse ljudi v Sloveniji, da sooblikujemo boljšo družbo. Akcije, ki so letos potekale pod sloganom ZA(ČUTIMO) DOBRO lahko rešujejo aktualne probleme in izboljšujejo kakovost bivanja. Prostovoljke iz projekta »Starejši za starejše« društev upokojencev Litija, Šmartno pri Litiji in Gabrovka smo se tudi letos pridružile tej vseslovenski akciji. Koordinatorke smo se dogovorile, da dan za spremembe izpeljemo na dveh lokacijah in to je v Domu Starejših občanov Tisje v Črnem potoku in v njegovi enoti v Šmelcu v Litiji. Prostvoljke so napekle slaščice, prinesle sadje in kavo. Vse to je bilo dostavljeno v oba Domova in postreženo. Organizirale pa smo tudi kulturni – glasbeni program.

Zjutraj smo se najprej zbrale v DSO Tisje v Črnem potoku. Po uvodnem pozdravu predsednice DU Šmartno pri Litiji ge. Mrzel so nastopile mlade glasbenice in pevke pod vodstvom ge. Celestina Marije, ki jih je spremljala na klaviature. Peti so pomagale tudi članice PZ Zvon. Program je povezovala ga.Marinka Vidgaj, ki je s seboj pripeljala tudi mlada gosta, učenca glasbene šole Litija. Komaj osem letna flavtistka je zaigrala pesem Piščanček, enajst letni fant pa je na harmoniki zaigral ljudski pesmi. Z žarečimi očmi, nasmehih na obrazih in pesmijo na ustih je sodelovalo več kot 50 stanovalcev. Zaposlena v Domu se je v imenu vseh stanovalcev zahvalila za naš obisk, slaščice in darila in povedala, da smo res vsem na ta dan spremenili na bolje, bolj vesel in razigran. Poslovile smo se z najlepšimi željami.

Enak program smo izvedle še v Šmelcu in ob pesmi Mi se imamo radi smo se vse prostovoljke in stanovalci prijeli za roke in veselo zapeli. Vsakega posebej so se dotiki tudi čustveno dotaknili. Pogledi in nasmehi stanovalcev so pokazali, da uživajo z nami. Tudi v Šmelcu so se nam zahvalili za lepo dopoldne ter nas v zahvalo tudi pogostili.

Razpoloženje stanovalcev v obeh Domovih se je z našim obiskom dvignilo, vsi smo začutili »dobro«, ki nas je obkrožalo. Srečni pogledi, lučke v očeh in nasmehi so nam prostovoljkam povedali vse. Ta dan je bil drugačen od ostalih. Popoln za stanovalce in za nas.

Menimo, da je letošnji slogan vseslovenske akcije »ZA(ČUTIMO) DOBRO« pravi. Vsak dotik, vsak nasmeh, vsak čisto majhen pogovor, mnogo pomeni osamljenim.

Tako vedo, da niso pozabljeni od družbe. Želja vseh je bila, da se prav kmalu spet vrnemo in popestrimo njihov vsakdan.

Prostovoljke društev upokojencev Litija, Šmartno pri Litiji in Gabrovka