30. letnica Planinske sekcije DU LITIJA

Hitro, hitro čas beži  planinska sekcija DU Litija 30 obletnico obstoja slavi. To so lepe stvari, kajti številka pomembna je, ko na emšo  pohodnikov  - pohodnic  pogleda se.

 Že davno smo nekateri v sebi  nosili skrite želje, da v jeseni življenja bi hodili v gore. 12. Junij 1992 ob prehodu pomladi v poletje je prišlo lepo razodetje. Pobudnik, ustanovitelj Viktor Čebela s somišljeniki je planinsko sekcijo pri DU Litija ustanovil, trdne temelje postavil, v nekaj letih ji sloves je ustvaril. Pred tem z Dragom Simončičem sama veliko sta hodila, mnoge steze, poti, ki jih še na zemljevidu ni  kasneje na pohodih  tudi nam odkrila. Z nobene poti nismo zašli. Prvih 5, 10, mnogokrat 13 je bilo število.  To se je podvojilo, potrojilo za poln avtobus je bilo število. Za pohod – izlet »Ne vemo kam« se kombi je dodal, da nihče ni doma ostal. Iz Ljubljane, Zasavja so se nam pridružili z vedrino razveselili. Vse tradicionalne okoliške, daljne poti prehodili, po Domžalski, Hrastniški poti NOV zaselke obiskali, pridno žige v knjižice štempljali. Vedno se je slišalo koga reči: o, saj res, sobota je, upokojenci spet rinejo v gore, kaj tam gor vidijo le? Ko smo kondicijo dobili leta 1997 na prvi dva tisočak Stol stopili, lepih nepozabnih razgledov okoli in navzdol se naužili, zato še mnogi vršaci so sledili. Dobili smo tiste«bacile« vsled katerih  se hodi v hribe. V planinski družbi ni »fovšije« vsak se s  svojimi  nogami na vrh pririne. Nič narobe ni bilo, če se je malo po štirih šlo. Kajti, pogled se ustavi ko po skalovju  mogočen slap drsi, se v milijone kapljic razprši. Zeleno – modro jezero pod nami pravi biser je naravi. V skalni pečini, razpoki nežen cvet se maje, ne meni za viharje. Ko smo z visokega Kanina sestopili družina gamsov je bila v bližini. Povsem drugje v lepi deželi so značilne ravnice, polna luka in pšenice. Kdor želi prava Nebesa  ter Veselo goro spoznati  se mora po Steklasovi  poti med Dolenjske griče podati. Prišli v  odmaknjene zaselke , vasi, kjer mladeži več ni, je le nekaj osamljenih ljudi z zgaranimi dlanmi. Poslopja ovijata srobot, bršljan, pohodnik bi na duri trkal zaman. Povsod je lepo, kjer se svobodno diha, tudi če burja  s sunki v prsa piha. Na Krasu po Pliskini poti se poseben srčni utrip dobi, ko zanimivi »borjači« , portali s staro letnico pove marsikaj za stoletja nazaj. Je lep Goriško – Primorski kraški svet, ko je ruj v prelestne barve ujet, pri Lojzetovih prijateljih pršut, jota zadiši, znana kapljica pridih dobi. Ko z nogami po Kraškem robu drsiš omamni vonj borovcev  v nosnici dobiš, v naravne bonsaje strmiš. Bili smo vztrajni obiskovalci poti kurirjev – vezistov NOV (dolga 1000 km) se ob pomnikih padlim borcem, borkam poklonili, naši pevci čutno so zapeli, kajti, nekateri med pohodniki so kot otroci vojno doživeli. Šepet vetrov mogočnih slovenskih gozdov nas je spremljal na poti domov. Planinska sekcija je imela zaščitni znak – skupino pevcev, ki smo jim nadeli ime »gozdni trubadurji« so zapeli ob vsaki uri.  Večkrat  obiskana  Menina planina skrivnosti bojev v sebi skriva. Po poteh Soške fronte hodili  v kavernah hrbte upognili.  Če je na glavo kaj kapnilo, se pod kozolci je vedrilo.  Pod Matajurjem    arnika cvetela, se je od strel iskrilo, nikogar ni zadelo. Oblačila, volja so zdržala, v gostišču sta prijala čaj in kava.  Leta 1996 nas je ljubitelj gora, zaščitnik narave Franci Štrus vodil od Jevnice do Ihana po neznanih poteh, nismo slutili, da smo poslednjič z njim hodili. Na pobudo planinske sekcije DU Litija leto dni kasneje pohod po Štrusovi poti ustanovili se je v vedno večjem številu udeležili. Kasneje  iz Senožeti do Ihana hodili se proslav na Oklem udeležili. Za knjižice je Viktor Čebela poskrbel, s PD Litija sodelovali, pohod mnogokrat v globokem snegu s čevlji teptali. V letu 2000 sta  Lojze Hauptman  in Silvo Gril korak pospešila, v manj kot 24 urah  BKP prehodila, za mnoge žal le iluzija.

Toda, ob 30 letnici se zdi, da se strmina vedno bolj zvišuje, v resnici se vzdržljivost telesa zmanjšuje, tegobam kljubuje, zato se po lažjih poteh hodi, potuje. Leta 2014 je Nuša Rozman vodenje sekcije prevzela, za marsikaj s pomočniki poskrbi, da so zadovoljni vsi. Zato hvala ji.  Imamo pomembno značilnost. Če se pohodnik – pohodnica iz različnih vzrokov pohodov ne udeležijo, kartico z lepo pisavo, vsebino, podpisi udeležencev domov dobijo, prejemnike zelo razveselijo.  Hvaležnost, spoštovanje sta vrednoti.

 Ob 30 letnici iskrene čestitke! Iskrena hvala vsem spremljevalcem, vodjem, vodnikom, šoferjem RUDI TURS za varne prevoze, pohodniške poti, da smo s celimi kostmi domov prišli. Zahvala PD Litija za sodelovanje, očem skrite bisere naše lepe domovine, del tudi tujine odkrili, novih znanj se naučili. Planinstvo, pohodništvo je dejavnost, ki povezuje, združuje ljudi, tke pristne prijateljske vezi, pomembno za čas, ki ga živimo, ko vedno bolj drug mimo drugega hitimo. Na naših poteh s kisikom oskrbljen je zahteven človeški  organizem, v telesu večji optimizem, predvsem pa ostajajo na naša druženja spomini kot biseri v mesečini.  Mnogokrat je na zemljo legel mrak, ko proti domu bil počasen je korak a z mislijo, da dan ni bil dnevu enak. Pohodnice, pohodniki poskrbite za takšen utrip srca, ki nasmešek na lica vam da. Srečno, uspešno v četrto desetletje.

Litija, dne 28. Junij 2022

Zapisala:  Almira Jelnikar

DU Litija

Naslov:
Jerebova ulica 3,
1270 Litija

Telefoni:
01 89 83 923
0590 32 106
040 983 988

E-mail:
info@dulitija.si

TRR: SI56 6100 0000 9412 063 pri Delavski hranilnici
Število ogledov:
1995289

© 2010-2015 Društvo upokojencev Litija | Ureja Martina Kralj, oblikovanje in postavitev Adi Slabe