V VITOVLJAH – 29.5.2021

Spet se peljemo po Vipavski dolini, a tokrat smo namenjeni na njen severni konec.
Izhodišče za naš današnji planinski pohod so Vitovlje, razpotegnjeno naselje pod južnim robom Trnovske planote. V vasi se na kavi ustavimo pri znanem kmečkem turizmu Malovščevo. Le – tega dobro poznajo številni naši upokojenci, ki že vrsto let hodijo tja na trgatev.
Potem pa pot pod noge. Pogled navzgor na naš cilj – cerkev Sv. Marije – nam da vedeti, da bo pot tokrat daljša, bolj strma in zato napornejša. Takoj iz vasi se počasi ves čas vzpenjamo; mimo vaške cerkve Sv. Pavla, pa skozi vas z nenavadnim imenom Užiče, nato prispemo do ljubkega, zelenega, naravnega jezerca, na koncu pa strmo navzgor proti vrhu. Kmalu opazimo, da je romarsko cerkev iz 14. stoletja nekoč obdajalo mogočno obzidje, ki je služilo kot utrdba proti turškim vpadom. Med 2. svetovno vojno je bila cerkev porušena, leta 1966 pa so jo s pomočjo domačinov obnovili.
Na višini 600 m se široko odprtih oči zazremo v zeleno dolino. Naravnost pod nami je umetno jezero Vogršček, na desno lepo vidni obe Gorici nekoliko dalje se blešči morje v Tržaškem zalivu in v daljavi se belijo mogočni Dolomiti.
Po počitku in malici sledi še krožna pot navzdol do gostišča Malovščevo, kjer nas pričakujejo s kosilom.
Lep dan, brez dežja je bil za nami. Milan Amon, tokratni spremljevalec, je poskrbel celo, da smo po kosilu vsaj poskusili domače češnje, o kakšnem nakupu ni bilo govora. Predvsem pa nam je spet pomagal spoznati manj znan, a zato nič manj lep košček naše domovine.

Zapisala: Marjana Berložnik