PTICA V DUŠI

Globoko v našem telesu živi duša. Živa duša je še ni videla, pa vendar vsi vemo, da je tam. Pa ne le to: vemo tudi, kaj je v njej.

V njej, prav sredi nje, stoji na eni nogi ptica. Ta ptica je stanovalka naše duše. Čuti vse, kar čutimo mi. 

Kadar nas kdo prizadene, ptica v duši vsa potrta caplja naokrog.

Kadar nas kdo ljubi, veselo skaklja in poletava, gor in dol, sem ter tja.

Kadar nas kdo pokliče, skrbno prisluhne, da bi videla, kakšen klic je to.

Kadar se kdo jezi na nas, se zvije v pernato kroglico in vsa žalostna molči.

Kadar nas kdo objame, se ptica v duši tako navduši, da kar raste in raste, dokler nas vseh ne zapolni. Tako dobro ji namreč dene, kadar nas kdo objame.

  (Michal Snunit)