Novoletna pričakovanja

Dobre želje

KAJ ZA PRAZNIČNIMI VRATI ČAKA NAS,
KO RAZIGRANO BO ČAS PRESTOPIL LETNI PRAG?
BO JUTRO S SONCEM OBSIJANO,
BO Z MEHKIM PERJEM NAM POSTLANO,
BODO NOVI ČASI ZLATI?

ZLATI BODO, ČE SIVINO VSAKDANJO SAMI POZLATIMO
S POŠTENIM DELOM IN DOBROTO,
JI S SMEHOM VDIHNEMO LEPOTO
IN S PRIJATELJSTVOM ISKRENIM
NEŽNOST, SREČO, MIR, TOPLINO.

TAKIH ČASOV
- ZLATIH ČASOV -
V NOVEM LETU VAM ŽELIMO !

SREČNO 2019 !

 

Na gori je moj dom

https://www.youtube.com/watch?v=yKz9s4tZ1J0

Na gori je moj dom, kjer jaz živela bom,
težko mi je srce, težko mi je srce,
na gori je moj dom, kjer jaz živela bom,
težko mi je srce, ko vidim te.

Le pridi na moj dom, poljub ti dala bom,
da boš ta drugi dan, da boš ta drugi dan,
le pridi na moj dom, poljub ti dala bom,
da boš ta drugi dan še bolj zaspan.

Pojst'lo postlala bom, pri teb' ležala bom,
če bo kaj novega, če bo kaj novega,
pojst'lo postlala bom pri teb' ležala bom,
če bo kaj novega, zibala bom.

Sinko bo v zibki spal, ti boš na straži stal,
jaz se bom jokala, jaz se bom jokala,
sinko bo v zibki spal, ti boš na straži stal,
jaz se bom jokala ti pa streljal.

Ljubit' je res lepo, če je dekle zato,
če pa dekleta ni, če pa dekleta ni,
ljubit' je res lepo, če je dekle zato,
če pa dekleta ni, ljubezni ni.

(slovenska narodna)

UPOČASNITEV

Hitro hitijo hijene ur za upehanim plenom,
upočasni korak, romar, od naglice vidiš malo,
same približnosti, le tu in tam kamen, ki se ponuja za sedež,
in pejsaž za postanek oči;
zaustavi tek, sedi na breg, vzemi brezdelje v naročje,
naj ti prede prejo preteklih dogodkov in dirko odtekanja časa.
Stoj in miruj.

Vidiš, nebo stoji nepremično nad tabo, drevo stoji pokončno,
ponosno na mestu, le ti tečeš med njima
in v hipu pretečeš pot od sebe otroka do sebe starca.
Upočásni korak, romar, pusti mrhovinarjem plen,
žívi počasi, kot so nekoč živeli naši stari kje na deželi,
v gluhi provinci in slišali bitje ure sveta in budilke v sebi.
Svet se zato ne bo razklal ne razrušil ne raztreščil,
samo razgubil se bo kakor seme med razpokami časa.
Morda iz njih zraste čez dolgo, a vendar zraste,
počasi, kot iz pšenice egiptovske klas,
nad katerim bedi večnost, edina mera.

(Tone Pavček)

Kamen

Nekoga moraš imeti rad

 

 Nekoga moraš imeti rad
n
ekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
nekomu moraš nasloniti roko na ramo,
da se, lačna, nasiti bližine,
nekomu moraš, moraš,
to je kot kruh, kot požirek vode,
moraš dati svoje bele oblake,
svoje drzne ptice sanj,
svoje plašne ptice nemoči
- nekje vendar mora biti zanje
gnezdo miru in nežnosti -,
nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
ker drevesa in trave vedo za samoto -
kajti koraki vselej odidejo dalje,
čeprav se za hip ustavijo -,
ker reka ve za žalost -
če se le nagne nad svojo globino -,
ker kamen pozna bolečino
-
 koliko težkih nog
je že šlo čez njegovo nemo srce -,
nekoga moraš imeti rad,
n
ekoga moraš imeti rad,
z nekom moraš v korak,
v isto sled -
o trave, reka, kamen, drevo,
molčeči spremljevalci samotnežev
in 
čudakov,
dobra, velika bitja,
ki spregovore samo, kadar umolknejo ljudje.

 

Ivan Minatti, roj. 22.3.1924

 

Ali je zaspalo sonce?

Ali je zaspalo svetlo sonce?
kakor v sànjah nad goró stojí.
Ali so zaspale svetle zvezde,
da na jasnem nebu še jih ní?

  Vzdrami se, oj vzdrami, svetlo sonce,
brž potopi v morje se hladnó!
Vzdramite se, oj bleščeče zvezde,
razsvetlite širno mi nebó!

Spati neče nepokojno srce …
In kakó naj spalo bi nocoj,
ko pri tebi čaka noč me krasna,
dèkle moje, lepi angel moj!<<br />
Erotika (Ivan Cankar)

© 2010-2023 Društvo upokojencev Litija | Ureja Iva Slabe, oblikovanje in postavitev Adi Slabe