Mati z ruto
Slika: Janez Prašnikar
V trdni strmini nekoč
kamnita je hiška slonela,
mladi odšli so že proč,
le mati je tu še živela.
Na pragu kamnitem planinca pozdravi,
povabi ga noter, ker dolgčas ji je,
pikasto ruto na glavi popravi,
postreže ga s kruhom – naj se naje.
Na njenih se licih vidi trpljenje,
roka se trese, težek korak,
pohodnik odhaja v svoje življenje,
mati ga spremlja, ko stopi čez prag.
Danes le kamenje tam še spolzi,
spoštljivo mim´ njega planinci gredo,
saj matere z ruto že dolgo več ni,
nanjo spomin pa deluje toplo´.
Slavka Matoz
Litija, 2016
DU Litija
Naslov:Jerebova ulica 3,
1270 Litija
Telefoni:
08 381 81 63
040 983 988
E-mail:
info@dulitija.si
TRR: SI56 6100 0000 9412 063 pri Delavski hranilnici
Število ogledov:
2264065