Kultura 2020

PRAZNIČNI ČAS NEKOČ IN DANES

Za mnoge od nas prihajajo najlepši dnevi leta, božično novoletni prazniki. Res je, da bodo letos povsem drugačni in res je tudi, da je največja, če ne edina želja večine, da se corona končno poslovi in da se življenje znova vrne v stare tirnice. Kljub vsemu smo prepričani, da se, ne glede na vse okrog nas, v tem prednovoletnem času v srcu vsakega posameznika prebudi želja po dobroti, sreči in bližini tistih, ki so nam blizu.
Ko se spomnimo časov iz naše mladosti, ko ni bilo obilja in ni bilo tolikšnega blišča, se mi starejši zavemo, da smo takrat v praznikih zares uživali in se jih resnično veselili. Darila so seveda vedno bila, tudi takrat, težko pričakovana. Bila pa so skromna, večinoma narejena doma, vendar smo se vsakega posebej iskreno razveselili.
Bili so pač drugi časi, boste rekli. To je res, vendar se nam zdi vredno, da si preberete odlomek iz nove knjige Literarne skupine DU Litija , Utrinki iz našega življenja, kjer članica literarne skupine opisuje svoje doživljanje praznikov iz petdesetih let prejšnjega stoletja.

Decembrski prazniki so se mešali z domačim praznikom kolin. Čakali smo mraz, da so meso in koline počakali v kleti na hladnem. Takrat smo ves december jedli krvavice in godlo od njih; kolikor smo si jih želeli, smo jih bili že kar malo naveličani. Mislim, da smo le za božično kosilo spekli kakšen kos mesa in kislo zelje ali repo z žganci. Kakšnih posebnih priprav z drugo praznično hrano ni bilo. Stara mama je spekla le šarkelj, največkrat s suhim sadjem in mislim, da iz istega testa, še poseben hlebec kruha, ki ga je okrasila s svaljkano kitko ob robu in počez. To je bil poprtnik, ki je ostal, zavit v dvojni beli prt, na mizi do 6. januarja, dneva Svetih treh kraljev in smo ga takrat pri zajtrku slastno pojedli.
V pripravi jaslic, ki smo jih postavili v bogkov kot sem z velikim veseljem sodelovala tudi jaz, največkrat sva jih delali skupaj s teto, po desetem letu pa že tudi sama. Mah za jaslice smo nabrali že prej, da se je malo osušil. Kasneje so, predvsem zaradi mene, ki sem bila edini otrok v družini, postavili tudi novoletno jelko, ki sva jo z mamo okrasili z doma narejenimi piškoti, privezanimi na nitke sukanca, včasih tudi s svetlečimi bonboni, vse skupaj sem počasi zobala do svečnice, ko smo drevesce in jaslice pospravili.
V adventnem času smo nekaj več hodili k maši, predvsem pa veliko molili doma, rožni venec v celoti vsak večer, kleče ob veliki mizi. Na božični večer smo po molitvi odšli k polnočnici v uro in pol oddaljeno cerkev v sosednjo vas Hotič. Hoja, največkrat po snegu, je bila res čudovita, saj so se kristali zasneženih in poledenelih dreves in grmovja svetlikali v soju lune. Sneg pod nogami je škripal, mrzel sneženi veter je bičal v obraz. In potem kar dolga polnočna maša, med katero smo, skupaj z zborom, peli božične pesmi. Domov smo se vrnili pošteno prezebli, spili topel čaj, se ob peči še malo pogreli, in se komaj do jutra ogreli v postelji.
Novo leto ni predstavljalo posebnega praznika, mislim, da smo si zjutraj voščili, za kosilo pa skuhali kos prekajenega mesa, skupaj z zeljem ali repo in žganci, je bil zelo nasiten obed. Včasih so se 2. januarja oglasili tudi sorodniki iz Ljubljane in takrat je bila pojedina in družba malo večja.

Z veliko željo, da ostanemo tudi v novoletnem času razumni in poskrbimo za svojo osebno varnost, vse zato, da se nam leto 2021 prične v sreči, zdravju in znova normalnem življenju, vam voščimo prijetne praznike in VSE DOBRO v letu, ki prihaja.

Program 2021

   

Glede na to, da je preteklo leto minilo povsem drugače, kot smo pričakovali, si nadvse želimo, da bi se vrnili časi, ko bi bila realizacija našega programa odvisna od nas samih in ne od višje sile, kot je korona virus.

Pevci (Mavrica in MePZ), zborovodkinja Marjana Kolar, predsednik Franci Majcen

Pričakujejo, da bodo lahko znova delovali po ustaljenem programu in v lastnih prostorih.
Pevci se bodo srečevali na rednih tedenskih vajah in se pripravljali predvsem na dva večja dogodka:

  • 22. srečanje UPZ Zasavja in Posavja na GEOSS-u (april), kjer se izbere najuspešnejši zbor za sodelovanje na Dnevih medgeneracijskega sožitja na GR Ljubljana (maj)
  • slavnostno akademijo ob 70. letnici DU Litija.

Vsi ostali nastopi bodo odvisni od povabil k sodelovanju ostalih društev občini.

Citrarji, umetniški vodja prof. Anita Veršec, predsednica Milica Penčur

Dosedanjo zasedbo orkestra bo zaradi nastalega osipa nadomestila manjša skupina, ki pa bo še vedno zadovoljila prav vse, ki imate tovrstno glasbo radi. Nekateri izmed njih pa bodo nadaljevali tudi individualno usposabljanje pri prof. Aniti Veršec, kamor ste vabljeni prav vsi, ki vas igranje na ta instrument veseli. Tako lahko v njihov program zapišemo:

  • tedenske vaje citrarske skupine,
  •  letni koncert (Litija, Domžale),
  • nastopi duetov na prireditvah v društvu in Občini,
  •  sodelovanje na slavnostni akademiji ob 70. letnici DU Litija,
  • nastopi ob izrednih povabilih.

Literarna skupina, vodja Iva Slabe, namestnik Milan Amon

V letu 2020 naj bi naša skupina obeležila 10-letnico delovanja. Uspelo nam je izdati našo drugo knjigo Utrinki iz našega življenja, ki smo jo želeli predstaviti in ponuditi v branje, pa je epidemija predstavitev preprečila. V letu 2021 bomo pripravili:

  • mesečna srečanja,
  • predstavitve knjige,
  • strokovno ekskurzijo,
  • srečanja Bralne značke v sklopu knjižnice Litija,
  • literarno-glasbene obiske v obeh enotah Doma Tisje,
  • sodelovanje na 70. letnici DU.                                        

 

 Iva SLABE, vodja kulturne sekcije 

 

 

POT KULTURNE DEDIŠČINE ŽIROVNICA

 

 

 

 

 

 

V življenju je človeku vedno potrebno tudi malo sreče. In prav te smo bili na ekskurziji Literarne skupine DU Litija, po POTI KULTURNE DEDIŠČINE ŽIROVNICA , deležni v veliki meri.
Najprej je bilo to vreme, sončno, a ne prevroče. Tako smo lahko skoraj ves čas, razen v avtobusu in na ogledih rojstnih hiš slovenskih literaratov, kjer pa smo vsi dosledno upoštevali navodila, si razkuževali roke in nosili maske, preživeli na prostem.

Vsak obisk rojstnega kraja oz. hiše, ki ga vsebuje omenjena pot, nas je navdušil. Začeli smo v Doslovčah in od simpatične kustosinje izvedeli veliko zanimivosti o otroštvu in življenski poti ter delu Frana Seleškega Finžgarja ter prisluhnili originalnemu govoru, ki ga je imel pisatelj ob svoji 80 letnici.

Med potjo do Žirovnice smo se ustavili pri letos obnovljenem čebelnjaku rojaka, velikega strokovnjaka in ljubitelja čebel ter prvega cesarsko kraljevega učitelja čebelarstva na Dunaju (1770) Antona Janše. Prav zaradi njega je kranjska sivka znana po vsem svetu.

V Žirovnici je v rojstni hiši tesnega Prešernovega prijatelja Matije Čopa, znanega slovenskega poliglota, ki je znal kar 19 jezikov, na ogled igrano - dokumentarni film z domačimi igralci, Ni ga lepšga kraja. Film, kjer so igralci domačini, gledalce popelje v vse štiri rojstne hiše znanih žirovniških rojakov, v Janšev čebelnjak, na skrivnostno Ajdno in v zeleno dolino Završnice. V film so vključeni zanimivi podatki o življenju žirovniških slavnih mož.

V Prešernovi Vrbi, ki jo je vsakdo od nas že kdaj obiskal, pa nas je pričakal poseben kustos. Delo in življenje našega največjega pesika nam doslej še nihče ni predstavil na tako zabaven način. .

V Rodnah, kot rečejo domačini, nas je pranečak Janeza Jalna na dvorišču sprejel z dobrodošlico in nam na humoren, pester in zanimiv način opisal svojega prastrica, tako, da smo se kar težko poslovili.

Kulturno pot smo zaključili na vrtu Avsenikove gostilne v Begunjah in si kot piko na i ogledali še muzej največjega velikana narodno zabavne glasbe, Slavka Avsenika.

Bogat dan, krasna doživetja in veliko novega. Ni več kaj dodati.
                                                                                                                                                    Iva Slabe

 

JESENSKO SREČANJE LITERARNE SKUPINE

Letošnje leto praznujemo desetletnico našega delovanja. Želeli smo jo obeležiti malo slovesneje, pa nam jo je, kot vsemu svetu, zagodel korona virus.

Tik pred objavo pandemije je izšla naša druga knjiga, UTRINKI IZ NAŠEGA ŽIVLJENJA, ki nam jo žal ni bilo mogoče predstaviti.Na našem prvem jesenskem sestanku v začetku septembra smo se dogovorili, da predstavitev ponudimo v oktobru, seveda, če bodo razmere ugodnejše, kot so trenutno.

Zelo težko je planirati tudi karkoli drugega, saj so zahteve NJZja zelo obširne, mi pa smo rizična skupina in ne želimo tvegati. Na srečanju nam je naša članica Vilma Djukič prebrala zelo dober in poučen članek hrvaške pisateljice Slavenke Drakulić, ki je KOVID prebolela in nas še dodatno opozorila na previdnost.

Kljub vsemu pa bomo v tem mesecu izpeljali strokovno ekskurzijo PO POTI KULTURNE DEDIŠČINE ŽIROVNICA. Ker smo majhna skupina, zaenkrat lahko zadostimo vsem predpisanim ukrepom in se te poti zares veselimo.Malo nas skrbi tisti če, ampak naj še vedno velja, da upanje umre zadnje.

Ostanimo, ostanite zdravi!

Iva Slabe

 

© 2010-2023 Društvo upokojencev Litija | Ureja Iva Slabe, oblikovanje in postavitev Adi Slabe